Anemije zaradi pomanjkanja železa
Železo je eno od zdravil, ki jih zdravniki v splošnih ambulantah najpogosteje
predpisujejo. Iz domačih zalog tablet železa po vsem svetu bi lahko
zgradili nov Titanik. Zaradi nepravilnega jemanja se srečujemo bolj
s stranskimi učinki jemanja železa, kot pa z učinkovitim odpravljanjem
anemij.
Eritrociti, rdeča krvna telesca, prenašajo po telesu kisik. Kri vsebuje
30-50% eritrocitov. Ostalo je plazma, v kateri so večinoma bele krvne celice
imunskega sistema. Poleg njih so tu še druge snovi, nujno potrebne tkivom,
ki jih kri oskrbuje. Delež eritrocitov merimo z razmerjem proti ostalim
delom krvi - hematokritom. Hematokrit 50 pomeni 25% več rdečih krvnih
telesc v volumnu krvi kot hematokrit 40, s tem pa tudi toliko boljšo oskrbo
tkiv s kisikom. Od porabe kisika v tkivih je odvisno njihovo delovanje,
zato si prizadevamo, da bi bil hematokrit primerno visok.
25-35% ene rdeče krvne celice predstavlja hemoglobin, rdeči pigment.
Rdečo barvo mu daje njegova glavna sestavina železo. Na hemoglobin je vezanega
skoraj 100% kisika, ki ga kri prenaša po telesu. Večja kot je koncentracija
hemoglobina v rdeči krvni celici, več bo ta lahko nase vezala kisika in
ga prenesla v posamezna tkiva. Za delovanje tkiv in dobro počutje je
potrebno s hrano dobiti toliko železa, da bo količina hemoglobina zadostna.
Koliko železa bi naj posameznik dnevno zaužil s hrano? Poglejmo
najprej kakšne dnevne potrebe imamo po železu. Telesno neaktiven odrasel
moški potrebuje dnevno najmanj 1,0 mg železa za osnovne življenske funkcije.
Zaradi mesečne izgube z menstruacijo potrebuje odrasla ženska nekoliko
več železa, 1,5 mg na dan.
Telesno aktivni ljudje, tisti, ki so pod stalnim stresom, ljudje po
prebolelih bolezenskih stanjih ali pa tisti, ki stalno izgubljajo železo
zaradi krvavitev, potrebujejo večkrat višje dnevne doze. Železo se izgublja
tudi s potenjem, kar razloži večjo porabo poleti v vročem vremenu.
Povprečna poraba železa v dnevu je torej v seštevku taka:
| |
Moški
|
Ženske
|
| Bazalno delovanje |
1,0 mg
|
1,5 mg
|
| Potenje |
1,5 mg
|
1,5 mg
|
| Hemoliza in krvavenje |
1,0 mg
|
1,0 mg
|
| Skupaj |
3,5 mg
|
4,0 mg
|
Na prvi pogled se taka količina niti ne zdi pretirano velika. Z dobro
uravnoteženo prehrano lahko uporabimo le 10% železa vezanega v hrani. Obroki
aktivnega moškega bi torej morali vsebovati 35 mg železa v dnevu, ženske
pa 40 mg.
Povprečen vnos železa je pri mnogih nezadosten. Analiza prehrane atletov
je pokazala, da na 1000 kcl energetske vrednosti obroka v povprečju zaužijejo
6,0 mg železa. Da bi ga torej s hrano zaužili dovolj, bi moral moški na
dan pojesti 6000, ženska pa 7000 kcl na dan. To pa je za vsakega med nami
veliko preveč. Pri tem pomislim na vse redukcijske diete za hujšanje, ki
odmerjajo do 1000 kalorij dnevno, slabo sestavljene jedilnike, diete zaradi
bolezni, v katerih ni niti teh 6,0 mg železa.
Slabokrvnost, ki je posledica pomanjkanja železa, zdravimo z železovimi
preparati, pri nas pod imeni Ferrum Lek, Retafer, Hematopan in drugi.
Z dodatkom 15-20 mg železa dobro uravnoteženi prehrani, bi bilo dnevnim
potrebam zadoščeno.
Večje dnevne količine od priporočenih se v telesu kopičijo, telo pa
s tem postaja bolj dojemljivo za infekcije.
Odvečno železo v telesu povečuje možnost infekcij
Noben organizem v naravi ne more živeti brez železa. Edina izjema so
bakterije rodu Lactobacillus, ki so običajne prebivalke naše črevesne flore.
Odgovorne so za fermentacijo mleka v prebavnem traktu. Dejstvo, da so to
edini živeči organizmi, ki ne potrebujejo železa je v praksi zelo pomembno.
V prispevku želim ovreči nesmiselno razširjeno zdravniško prakso
rutinskega predpisovanja železa atletom, nosečnicam, doječim materam in
celo otrokom.
Za popolno razlago začnimo na začetku življenja, z rojstvom otroka.
Ko se otrok ali živalski mladič rodi, je njegov prebavni trakt popolnoma
sterilen. Ne vsebuje nobenih bakterij. Tudi železa ni v prebavnem traktu,
od ust do konca črevesja. Edina bakterija, ki v takih razmerah preživi,
je bakterija Lactobacillus. Ta se že v prvih minutah po rojstvu začne razraščati
po otrokovem črevesju. Evolucija je to čudovito uredila, saj je bakterija
mlečne kisline nujna pri prebavi mleka. Mleko je prva hrana vseh sesalcev
in novorojenčkov.
Narava dovoli le bakteriji mlečne kisline, da se razrašča po otrokovem
črevesju. Vsem ostalim, potencialno škodljivim bakterijam, pa ne dovoljuje
naselitve. S tem zavaruje dojenčka pred nezaželenimi infekcijami v prvih
mesecih življenja. Vse ostale bakterije bi za svojo rast potrebovale železo,
tega pa v črevesju takoj po rojstvu ni.
Ali je v materinem mleku železo? Na to pomislimo zaradi umetnega
mleka, ki velikokrat vsebuje železo, ker doječim materam predpisujemo tablete
železa. Nekateri zdravniki predpisujejo železo celo otrokom do enega leta
starosti. Materino mleko, ki je daleč najboljša hrana za dojenčke, ne
vsebuje železa.
Mnogo zdravnikov še vedno ni povsem prepričanih, da dojenčki ne potrebujejo
železa. Človeški dojenček se rodi z zalogo železa 75 mg na kilogram telesne
teže. To je približno dvakrat večja količina kot jo imajo na razpolago
zdravi atleti. Otrok lahko zdravo raste in se razvija s to zalogo najmanj
eno leto, ne da bi mu nadomestili en sam gram železa s prehrano. Imunski
sistem se mora otroku v času dojenja razviti do te mere, da se bo boril
proti infekcijam. Normalna hrana zanese v črevo železo, ki je predpogoj
za razvoj patogenih bakterij.
Zakaj potem zdravniki otrokom in nosečnicam še vedno predpisujejo železove
preparate? Ignoranca? Marketinški pohlep? Vsi stari medicinski učbeniki
nas učijo, da je železo nujna sestavina za izgradnjo rdečih krvnih celic.
Ženske postajajo skoraj anemične v poteku nosečnosti, ker se kri razporeja
tudi v rastoči fetus. Predpisujejo jim velike količine železa (300 mg na
dan), a to nikoli ne izboljša anemije. Nikoli je ni, in tudi v materinem
mleku železa ni.
Verjetno v mleko dodajajo železo zato, da bi nadaljevali materino terapijo
v nosečnosti. Mogoče upajo, da je možno izboljšati popolno formulo narave,
ki je ustvarila materino mleko. Z dodanim železom pa naredijo le škodo
otrokovemu črevesju. Napako nato po tem zgledu delajo tudi športni zdravniki,
ki za izboljšanje krvi svojim varovancem predpisujejo velike količine železa.
Profesor Eugene Weinberg iz univerze v Indiani (ZDA) je prvi opozoril
na porast infekcijskih bolezni s povečanjem porabe železa v Ameriki. V
delu "Železo in infekcije" je navedenih več sto študij, ki dokazujejo,
da vse odvečno železo omogoči razcvet patogenih bakterij.
Kaj imajo dojenčki opraviti z odraslimi pacienti, zdravljenimi z visokimi
dozami železa? Ti ne umirajo zaradi bakterij, ki se jim v okolju, nasičenim
z železom, razrastejo v črevesju. Največkrat niti zares ne zbolijo. Ne
moremo torej s prstom pokazati na železo kot škodljiv element. Mali otroci
pa so s svojo krhkostjo nazoren model za prikaz škodljivosti prekomernega
uživanja železa.
Kako pospešimo hematopoezo?
Železo samo je slabo učinkovito pri popravljanju anemije (zviševanju
količine hemoglobina). Izgradnja funkcionalno najboljših rdečih krvnih
celic zahteva tudi druge pomembne snovi: cink, vitamine B12, E, B6,
C in folno kislino. Pri anemijah je navadno zmanjšan vnos vseh.
Le sinergistično oz. vzajemno delovanje železa, vitaminov in mineralov
lahko v celoti popravi krvno sliko, s tem pa tudi vse simptome anemije.
Zdravljenje anemij zahteva torej kompleksen pristop nadomeščanja
vseh hematopoetskih elementov, ne samo železa. Če se želimo izognit
stranskim učinkom dajanja velikih količin železovih preparatov, pa kljub
temu doseči uspeh pri zdravljenju, je potrebno hkrati nadomeščati tudi
ostale manjkajoče sestavine.
|
