twin4.gif (4758 bytes)

Staranje
Avtor: dr. Sabina Kratovac

Nihče ni še umrl preprosto zaradi starosti. Vsi umremo zaradi poškodb ali bolezni. Smrt je vedno posledica akumuliranja škodljivih sprememb v celici. Umiramo zaradi škode, povzročene našim celicam. Od tega, kako se zmoremo zaščititi pred škodljivostmi, je odvisna ne samo dolžina, ampak tudi kakovost življenja. 

Prosti radikali nastajajo z nepopolno oksidacijo hranil. Skupina reaktivnih spojin kisika napada celice in jih uničuje. Poznamo mnogo degenerativnih bolezni, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega delovanja prostih radikalov na organske sisteme: kardiovaskularne bolezni, mnoge vrste rakavih obolenj, pljučne bolezni, obolenja jeter in ledvic, Alzheimerjeva bolezen in druge degenerativne bolezni živčnega sistema. Poleg prostih radikalov imajo uničujoče posledice tudi delovanje radiacije, vpliv onesnaženega okolja,  uporaba pesticidov in mnogih drugih škodljivih snovi. 

Zaradi stalnega, uničujočega vpliva prostih radikalov se kopičijo okvare celic. Tkiva se pričnejo starostno spreminjati. Posledica tega je, da se videz in funkcionalnost organov poslabšata. Neelastična in suha koža, izpadanje las in odstopanje dlesni so le zunanji znaki staranja. V notranjih organih se začnejo degenerativni procesi. 

Vdihnjeni kisik večinoma porabimo za izgorevanje hranil v celicah. Produkti izgorevanja so voda, ogljikov dioksid in energija. Nekaj vdihnjenega kisika je udeleženega v nepopolni redukciji, kjer končni produkt ni neškodljiva voda, pač pa škodljive kisikove spojine - prosti radikali. Če v telesu ne bi obstajali naravni antioksidacijski mehanizmi, bi prosti radikali telo uničili v enem samem dnevu. Stres, povečana telesna aktivnost, delo in napetost povečajo porabo kisika v celicah, s tem pa tudi količino prostih radikalov. Dodatni prosti radikali preplavijo naše telo v takšnih količinah, da telo ne zmore vzpostaviti zadostne antioksidacijske obrambe pred njimi. 

Kaj so prosti radikali ?

Prosti radikali so spojine kisika, ki jim v zgradbi manjka elektron, ali pa imajo kakšnega preveč, zato so nestabilne. Ne glede na to s katero spojino pridejo v stik, bi ji rade vzele manjkajoči ali dodale moteči elektron. Pravimo, da so visoko reaktivne, saj bodo reagirale nasilno z vsako snovjo, s katero bodo prišle v stik. Ukraden ali dodan elektron bo naredil napadeno spojino nestabilno, saj ne bo več prvotna spojina, ampak njen prosti radikal. Ta proces bi se nadaljeval v neskončnost, če organizmi ne bi imeli svoje obrambe proti prostim radikalom.

Za vsak posamezni prosti radikal obstaja v telesu njegov antioksidant. Najpomembnejši poznani endogeni antioksidani so encimi superoksidna dismutaza,  katalaza in glutation. Naloga antioksidantov je nevtraliziranje prostih radikalov tako, da jim dodajo ali odvzamejo elektron. Narava je skrbno in preudarno uredila antioksidante v takšno zaporedje, da odvečni elektron prek večih reakcij uvrsti na varno mesto. 

V primerih, ko prosti radikali preplavijo telo; zaradi naporov, stresov, bolezni in vnešenih strupov, naravni antioksidacijski mehanizmi ne zmorejo več zadostne obrambe pred njimi. Sproži se uničujoč pohod prostih radikalov po organizmu. Radikali napadejo celične membrane in jih uničijo. Deli uničenih membran kot pomnožena vojska prostih radikalov nadaljuje uničevalni pohod še dolgo po tem, ko je prvotni dražljaj minil. 

Kako delujejo antioksidanti ?

Ker je v telesu poškodb zaradi prostih radikalov vedno več kot jih lahko obrambni endogeni mehanizmi sproti popravljajo, so si znanstveniki prizadevali odkriti verigo antioksidantov, ki bi razstrupljali telo. Vitamini, minerali in druge snovi, ki delujejo kot antioksidanti, lahko tudi sami postanejo prosti radikali. Dobro sestavljena antioksidacijska veriga vsebuje pravilna razmerja vseh znanih antioksidantov. 

Katere antioksidante mora vsebovati dobra antioksidacijska formula ?

Vitamin E, vitamin C, beta karoten, minerali selen, železo, cink, baker, magnezij in spojine CoQ10 (koencim Q10), L-glutation, N-acetil cistein,  alfa lipoicna kislina, melatonin ter bioflavonidi naj bodo glavni sestavni elementi vaše antioksidacijske formule. Morda vas bodo presenetili predlagani učinkoviti odmerki posameznih antioksidantov: 

  • vitamin E                     800 IU (IU je mednarodna enota, ki ustreza 1 mg)
  • vitamin C                     najmanj 2000 mg
  • beta karoten                15000 IU
  • CoQ10                           15 mg 
  • L-glutation                    100 mg
  • N-acetil cistein              100 mg
  • selen                             200 µg
  • cink                                15 mg
  • baker                             0,5 mg
  • magnezij                        2 mg
  • alfa lipoična kislina        100 mg
  • melatonin                       1 mg
  • silimarin                         50 mg
Vsi vemo, kako pomembna je zdrava prehrana za podporno zdravljenje kroničnih bolezni in preventivo pred njimi. Da bi zadostili učinkovitim dnevnim potrebam po antioksidantih, bi morali zaužiti 7000 kcal. To pa je za vsakogar preveč. Zato obstajajo antioksidacijske formule, ki pokrijejo primankljaj.
Teorija - prva stran
Email: info@medicaartis.si

Najbolje vidno z Netscape Navigatorjem ali z Internet Explorerjem, kodna stran: Windows 1250
Spletna postavitev: © RIS 1997