Kosti so medsebojno povezane s sklepi. Z obliko sklepov so določene
vrste gibov in njihov obseg gibanja. Tako npr. ramenski sklep, ki ima
obliko glavice-ponvice omogoča notranjo in zunanjo rotacijo ter gibanje
roke naprej, nazaj in vstran. Tečajasti sklepi v komolcu in prstih dovoljujejo
le upogibanje in iztezanje.
|
| Kako so sestavljeni sklepi |
|
Sklepi so sestavljeni tako, da zagotavljajo stabilnost in da preprečijo
poškodbe, ki bi nastale zaradi stalne uporabe. Celotni sklep obdaja
sklepna ovojnica, ki je raztegljiva in dovolj čvrsta, da ohranja obliko
sklepa. Ovojnico obdaja sinovijsko tkivo, ki izloča sinovijsko tekočino,
ki zapolnjuje sklepni prostor, kar dodatno zmanjšuje trenje, olajša
gibanje in podmazuje sklep. Konci kosti so prekriti s hrustancem - gladkim
in odpornim zaščitnim tkivom, ki blaži obremenitve in zmanjšuje trenje.
Okoli sklepov so razporejene in naraščene na kosti skeletne mišice.
Kite so čvrsti trakovi vezivnega tkiva, ki povezujejo konec mišice s
kostjo. Sklepne vezi (ligamenti) so zgrajeni podobno, le da obkrožajo
sklepe in povezujejo eno kost z drugo. Sklepne vezi utrjujejo sklep
in stabilizirajo ter dopuščajo gibanje v določeni smeri. Med sklepno
vezjo in kostjo so s tekočino napolnjeni mešički (burze), ki omogočajo
dodatno oblazinjenje ter preprečuje drgnenje. (Glej sliko 1 in 2.)
Sestavni deli sklepa delujejo skupno ter tako omogočajo usklajeno gibanje,
ki ne povzroča poškodb. Funkcija sklepa zavisi od zdravega stanja hrustanca
v sklepu.
|
|
 |
|
| Poškodbe, vnetja in okužbe sklepov |
|
Poškodbe sklepov so zelo pogoste: natrgane vezi (ligamenti), izpahnjeni
sklepi, zlomi kosti.
Vnetje je naraven odgovor telesa na draženje ali poškodbo tkiva, kaže
se z oteklino rdečino, toploto in izgubo funkcije prizadetega sklepa.
Vnetje sklepa se imenuje artritis, vnetje kite tendinitis. Vnetje je
lahko omejeno na del telesa npr. na en sklep ali je razširjeno kot pri
določenih vnetnih sistemskih boleznih npr. revmatoidnemu artritisu.
Pri okužbah sklepov lahko nastanejo hude deformacije. Trajno okvaro
sklepov preprečimo le s takojšnim zdravljenjem.
|
| Hrustanec |
|
Hrustanec je gelu podobna snov, ki deluje kot absorber tresljajev kar
je bistveno za gladko in lahkotno gibanje sklepa. Njegova sestava zagotavlja
sklepu elastičnost in trdnost ter zmožnosti da vzdržijo sklepi ogromne
pritiske s počasnim odpuščanjem vode iz hrustanca. S staranjem se sposobnost
ohranjanja in vzdrževanja normalne sestave hrustanca zmanjšuje. Zmanjša
se aktivnost pomembnih obnovitvenih encimov, zmanjša se količina vode
in sklepi postanejo bolj podvrženi poškodbam. Vendar pa popolni bolezenski
mehanizem, ki privede do artritisa še ni poznan.
Hrustanec sestavljajo štiri substance: kolagenska vlakna, proteoglikani,
voda in hondrociti
kolagenska vlakna
Kolagenska vlakna predstavljajo ključno komponento v hrustancu. Kolagenska
vlakna oskrbijo hrustanec s čvrstostjo in ustvarijo ogrodje za ostale
komponente hrustanca.
proteoglikani
Proteoglikani so sestavljeni iz kombinacije proteina in sladkorja.
Proteoglikanske molekule prepredajo kolagenska vlakna in omogočajo hrustancu
da spremeni obliko pod pritiskom. Proteoglikani vežejo nase vodo, ki
se z gibanjem sklepa ponovno porazdeli.
voda
Zdravi hrustanec vsebuje več kot 70% vode. Poleg tega da voda deluje
kot dušilec tresljajev, tudi maže in hrani hrustanec.
hondrociti
Hondrociti so celice, ki proizvajajo nova kolagenska vlakna in proteoglikane
v hrustancu. Hondrociti tudi izločajo encime, ki pomagajo razgraditi
in odstraniti star kolagen in proteoglikane.
|
| Prehranjevanje sklepov |
|
Poznano je, da kost ni nekaj statičnega, temveč je živ organ, ki se
izjemno hitro prilagaja obremenitvam. Če ni obremenjevanja se začne
tanjšati in slabeti.
Podobno velja tudi za sklepe. Sklepni konci kosti so pokriti s hrustancem.
Le-ta nima ožilja in se prehranjuje s premikanjem hranilnih snovi in
presnovkov po fizikalnih zakonih iz sklepne tekočine in iz obrobe kosti.
Za premikanje teh snovi je pomembno gibanje sklepov. Gibanje in obremenitev
opravlja masiranje hrustanca in je koristno za njegovo prehrano. Tudi
medvretenčne ploščice podobno kot hrustanec v sklepih nimajo žil, zato
je za njihovo pravilno prehrano potrebno tudi zadostno gibanje.
Vendar pa pri obremenjevanju sklepov pogosto pride do preobremenitve.
Za hrustanec je važna navajenost na obremenitve. Dolgotrajna obremenitev
pa lahko povzroči tudi okvaro hrustanca. Še najbolj to velja za hrustanec
kolenskih sklepov, ki so najbolj obremenjeni.
|
| Težave s sklepi pri rekreativcih
in pri aktivnih športnikih |
|
Aktivno življenje je čedalje bolj pomembno:število rekreativnih športnikov
iz dneva v dan narašča. Rekreacija prerarašča v redni trening. Obremenitve
postajajo vedno večje, vadba poteka vse pogosteje, večkrat tudi po neprimernem
terenu. Vse premalo ostaja za počitek in osvežitev. Vse te napore spremljajo
tudi bolečine v sklepih.
Zlasti pogoste so bolečine zaradi preobremenitev v ramenskem sklepu.
Ponavljajoče se obremenitve predvsem pri drži rok v višini ali nad višino
ramen lahko povzročijo bolečine v rami, večinoma v rotatorni manšeti
ramenskega sklepa. Na nastanek bolečine lahko vplivajo tako prirojena
slabša prekrvavitev dela rotatorne manšete kot degenerativne spremembe.
Bolečine v rami nastajajo pri športih, ki zahtevajo pogosto držo rok
in aktivnost rok v višini ali večinoma nad višino glave, kot npr. pri
tenisu, odbojki, nekaterih atletskih disciplinah, plavanju.
Bolečine v komolcih so pri nekaterih športnikih tudi pogoste. Bolečine
in občutljivost nastane predvsem na zunanji strani nadlahtnice ob komolcu.
Bolečina se poveča pri upogibu zapestja navzad ali iztegnitvi prstov.
Pri upogibu zapestja navzdol in pri skrčenih prstih pa se bolečina poveča
na notranji strani nadlahtnice. (Teniški komolec pri igralcih tenisa).
Do bolečin prihaja tudi v kolčnem sklepu pri športih, ki zahtevajo stalno
krčenje v kolkih z istočasnimi rotacijami (nekatere oblike plesa). Pri
tem pa ne gre za obrabo kolka temveč za preskok tetive upogibalke kolka
preko glavice stegnenice. Pri tekačih, zlasti če tečejo po neravnem
terenu, pri kolesarjenju in podobnih športih lahko pride do bolečine
na zunanji strani kolka, ki ga povzroča preskok močne tetivne ovojnice
čez izbočeni zgornji del stegnenice.
Pri kolenu lahko pride pri tekačih do preskoka močne tetivne ovojnice
preko izbočenega distalnega dela stegnenice (tekaško koleno)
Bolečino na sprednjem delu kolena ob vrhu pogačice imenujemo skakalno
koleno. Bolečina je v delu ligamenta ob narastišču na pogačico in nastane
zaradi pogostih mikro poškodb, ki jim sledi kroničen vnetni odgovor.
Omenjene težave nastajajo pri športih, ki zahtevajo poskoke, skoke,
počepe, brcanje žoge itd.
Pri preobremenitvah pride do pogostih težav in bolečin tudi v Ahilovi
tetivi. Omenjene težave so pogoste pri tekačih, plesalcih, igralcih
tenisa, nogometaših. Pri preobremenitvah pride večinoma do tendinitisa,
vnetnih sprememb v tetivi. Prizadeti del Ahilove tetive je v takih primerih
pordel, občutljiv na dotik, večkrat je čutiti tudi rahlo pokanje. Če
gre za bolečine zaradi degenerativnih sprememb, pa je tetiva zadebeljena,
boleča, hoja po prstih je otežena.
Degenerativne spremembe tetive lahko dolgo časa ne povzročajo nobenih
težav, pri preobremenitvah pa lahko povzroče težave, bolečine.
|
| Bolezni sklepov |
Bolezni sklepov delimo na vnetne in degenerativne. Pogosto vse bolezni
sklepov označujemo pod imenom -artritis, kar pa pravzaprav ni pravilno,
saj končnica -itis označuje vnetje. Degenerativne spremembe, znane kot
osteoartritis niso pravilno poimenovane, v resnici gre za artrozo. Bolezni
sklepov delimo na degenerativne bolezni, infekcijske bolezni, vnetje sklepne
ovojnice, bolezni ligamentov in tetiv ter mikrokristalno vnetje.
|
| Osteoartroza |
| Osteoartroza je najbolj znana degenerativna bolezen, pri kateri pride
do obrabljenosti sklepov. Značilno za sklepno obrabo je, da je napredujoča
in se kaže z izginevanjem sklepnega hrustanca, otekanjem sklepa zaradi
povečanja izločanja sklepne tekočine in končno v spremenjeni anatomski
obliki sklepa z različnimi deformacijami. (Glej sliki 3 in 4)
Vse to počasi pripelje do zmanjšanja gibljivosti sklepa, ki ga spremljajo
manjše ali večje bolečine. S starostjo se odstotek sklepne obrabe poveča.
V končni fazi lahko hrustanec popolnoma izgine in kosti se tarejo druga
ob drugo. Ta oblika artritisa se pojavlja pri starejših osebah, vendar
pa lahko prizadene tudi mlade.
Sklepi so najbolj prizadeti pri obolenjih in obremenitvah nog, kolkov
in hrbtenice.
(mesta, kjer pride do obrabe sklepov so razvidna tudi na sliki 5)
Dejavniki ki vplivajo na procese nastajanja artroze so tudi hormonske
motnje (upad hormonov po menopavzi), dedni faktorji, prekrvavitvene
motnje, nepravilna prehrana, nepravilna drža, razna vnetja ter "mehanski
dejavniki": zlomi kosti, manjše ponavljajoče se poškodbe, prekomerne
mehanske obremenitve sklepov pri športnikih.
|
| Razvoj in posledice obolenja artroze |
Osnovno dogajanje pri začetku artroze je mehčanje in izginevanje hrustanca
sklepov pod vplivom enega ali več omenjenih dejavnikov. Šele sekundarno
nastopijo spremembe na sklepnih delih kosti in mehkih strukturah sklepa.
Proces degeneracije se prične na površini hrustanca in postopoma napreduje
bazalno proti stiku s kostjo. Vzrok je v tem, da je površinski sloj bolj
izpostavljen sklepni tekočini, ki vsebuje razgradnje encime, ki se sproščajo
ob različnih patoloških dogajanjih. Tudi hrustančne celice vsebujejo razgradnje
encime, ki se lahko sproščajo zaradi poškodbe ali kakega drugega dejavnika.
Hrustanec postane oslabljen, se lušči. Površina sklepa postane hrapava
in razbrazdana. Proces se nadaljuje in gre vedno bolj v globino. Obraba
sklepa je vedno večja. Narava skuša izboljšati drsnost tako okvarjenega
sklepa, zato se zadebeli sklepna ovojnica, izloča se čedalje več sklepne
tekočine in pojavi se oteklina sklepa.
V prstih se pojavijo mravljinci in majhne bolečine v sklepnih predelih,
ki jih spremlja blaga zatrdelost. Prsti postanejo manj spretni, posebno
pri natančnejših opravilih. Sčasoma postane lahko sklep boleč na dotik.
Prsti v končni fazi postanejo deformirani zaradi velikih izboklin, ki
se širijo na zunanje dele sklepov ko hrustanec izgine.
V drugih delih telesa so značilni simptomi: bolečine, zatrdelost, otekline
sklepov in zmanjšana gibljivost različnih stopenj.
Artroza lahko škoduje sklepom na rokah in nogah. Posebej občutljivo glede
zatrdelosti in oteklin je področje kolena, ki nosi telesno težo. Vzrok
za to je povečanje tekočine v sklepu, kar večkrat imenujemo "voda
v kolenu". Artritis kolena je zelo neprijeten, ker ovira hojo, popači
izgled noge oz. povzroči izgled v obliki črke x.
Osteoartroza posebno prizadene tiste, ki sklepe prekomerno obremenjujejo.
Vendar, če je sklep bolan, to še ne pomeni, da je potrebno popolno mirovanje.
Priporoča se zmerno obremenjevanje sklepov nikakor pa ne popolno mirovanje.
|
| Infekcije sklepov |
| Povzročajo jih bakterije, ki se nahajajo v sinovialni tekočini. Pojavijo
se lahko v katerikoli starosti. Povzročitelji so lahko številni mikroorganizmi
oziroma bakterije, ki napadejo prostor med obema kostema sklepov. Infekcijo
sklepa lahko povzroči kakšna bolezen, ki je v telesu že od prej in kri
prinese nevarne bakterije proti sklepni ovojnici. ( glej sliko 6).
|
| Vnetje sklepne ovojnice (sinovitis) |
Najbolj poznana bolezen je revmatoidni artritis. Revmatoidni artritis
spada med tako imenovane avtoimunske bolezni, pri katerih določeni dejavniki
( tudi dedni) sprožijo reakcijo imunskega sistema proti telesu lastnim
tkivom in nastajajo protitelesa, ki napadajo lastna tkiva.
Posledice so oteklina, bolečina in postopno uničenje notranjosti sklepa.
Osnovno bolezensko dogajanje je imunski napad na sinovijo-tkivo, ki obdaja
sklepno votlino. Postopoma spodjeda hrustanec, kosti in vezi (ligamente).
V sklepu nastanejo brazgotine. Bolezen izbruhne lahko nenadoma, vnetje
se začne istočasno v več sklepih.
Najprej so prizadeti mali sklepi prstov na rokah in nogah, dlani, stopala,
zapestja, komolci in gležnji, Vneti sklepi so boleči in ponavadi otrdeli.
Prizadeti sklepi se povečajo in hitro se lahko razvijejo deformacije,
Sklep lahko otrdi v določenem položaju, tako da ga bolnik ne more popolnoma
skrčiti ali iztegniti. Pri nekaterih bolnikih se v bližini prizadetih
sklepov pojavijo trdi vozlički (nodule). Eden od bolezenskih znakov je
tudi povišana telesna temperatura. Revmatoidni artritis lahko povzroči
tudi druge okvare na telesu. Ker obstaja cela vrsta bolezni, ki lahko
prav tako povzročijo vnetje sklepov, mora zdravnik za dokončno diagnozo
opraviti določene laboratorijske preiskave ( npr. koncentracija revmatoidnega
faktorja).
|
| Mikrokristalno vnetje |
Pri tej obliki artritisa se sinovinalna tekočina napolni z mikroskopskimi
kristali, ki nastanejo zaradi izločanja sečne kisline.
|
| Zdravljenje artritisa |
| Za zdravljenje artritisa ni čudežnega zdravila. Možno ga je učinkovito
blažiti, nekatera zdravljenja pa niso brez tveganja. Neinfekcijske oblike
artitisov običajno zdravijo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, med
katerimi spadajo aspirin, ibuprofen , naproksenom itd. Cilj teh zdravil
je zmanjšanje otekline prizadetih sklepov ter ublažitev bolečine. Ta zdravila
pa lahko dražijo želodec, povzročajo rane na želodcu ter krvavitve v prebavilih,
poleg tega pa imajo tudi druge stranske učinke kot so zvišan krvni tlak,
otekanje(edemi) in včasih okvara ledvic. Poleg tega pa ne ustavijo napredovanja
bolezni. Na daljši rok celo poslabšajo stanje s pospešenjem propadanja
sklepov.
Tudi druga zdravila, npr. kortizoni s katerimi lahko pogosto lajšajo
bolečine zaradi artritisa, imajo dolgoročno škodljive stranske učinke,
zato jih ni mogoče uporabljati neomejeno (tanjšanje kože, nastajanje
modric, osteoporoza, visok krvni tlak, zvečana koncentracija krvnega
sladkorja in siva mrena ). Zato je priporočljivo, da pacienti vsaj na
začetku poskušajo z naravnimi načini zdravljenja, ki so varni, običajno
zelo učinkoviti in enostavni.
|
| Naravni načini zdravljenja artritisa |
Škoda, ki jo povzročajo prosti radikali je vzrok mnogim boleznim, tudi
artritisu. Če je prostih radikalov preveč lahko uničujejo celične opne.
Človeško telo ima mehanizme, ki varujejo pred prostimi radikali. Po naravni
poti nastaja veliko snovi, ki učinkujejo kot antioksidanti in preprečujejo
oksidativne poškodbe celic, Znanstveniki so prepričani, da jemanje antioksidacijskih
dodatkov, kamor sodijo vitamin C, vitamin E, selen, glutation itd. preprečujejo
poškodbe od prostih radikalov, ki lahko pripeljejo do artritičnih sprememb.
Pri naravnem načinu zdravljenja pa lahko učinkovito pomagajo številni
dodatki, kot so : glukozamin, hondroitin, MSM, cetyl myristoleat, omega
-3 olja, itd.
|
| Glukozamin |
Glukozamin je naravna snov, obilno prisotna v človeškem telesu, nastaja
v hondrocitih, Kemično je glukozamin amino - sladkor, ki nastane med glukozo
in amino kislino glutaminom.
V hrustancu je običajno veliko glukozamina in igra pomembno vlogo pri
njegovem stanju in elastičnosti.
Kot sestavina hrustanca igra glukozamin ključno vlogo pri delovanju sklepov
in njihovem vzdrževanju. Naše telo ga proizvaja le določeno količino S
staranjem se ta sposobnost zmanjša in glukozamin se tako izgublja iz hrustanca.
To lahko vodi do sušenja in tanjšanja hrustanca in s tem do nastajanja
in napredovanja bolezni. Pri artrozi je nastajanje novega glukozamina
nepopolno in nezadovoljivo.
Dodatki glukozamina povzročijo znatno izboljšanje simptomov bolečine,
občutljivosti, oteklosti kot tudi gibljivosti sklepov
Uporaba glukozamina nima stranskih učinkov, nobenih kontraindikacij ali
vpliva na druga zdravila. Zato je posebno uporaben za dolgotrajnejše zdravljenje
take kronične bolezni kot je artroza.
Z uporabo elektronske mikroskopije so ugotovili, da glukozamin obnavlja
poškodovani hrustanec. Telo uporablja nadomestni glukozamin za sintezo
proteoglikanov in vodoveznih glikozaminoglikanov (GAG) v hrustančni matrici.
Poleg tega pa dodatni glukozamin stimulira hondrocite pri njihovi proizvodnji
novega glukozamina.
Glukozamin tudi zavira določene encime, ki uničujejo hrustanec, kot sta
kolagenaza in fosfolipaza. Z oviranjem mehanizmov, ki povzročajo bolezen,
ki vodi do degeneracije sklepov, glukozamin zavira napredovanje bolezni
in olajša simptome še dolgo časa po prenehanju uživanja.
Mnoge študije potrjujejo sijajni učinek in varnost glukozamin sulfata.
V eni dobro organizirani študiji so 178 bolnikom, ki so bolehali za artrozo
kolena, eno skupino zdravili 4 tedne z dodatkom 1500mg glukozamin sulfata
dnevno, drugo skupino pa z 1200 mg ibuprofena dnevno.
Glukozamin je zmanjšal simptome enako učinkovito kot ibuprofen, vendar
brez stranskih učinkov.
Varnost in primernost glukozamina je enostavno razložiti z dejstvom, da
gre za fiziološko snov, ki se normalno uporablja v telesu.
Kot pri vseh naravnih zdravilih pa terapevtični učinek ne pride takoj
in običajno traja nekaj tednov. Ko pa je učinek dosežen, pa ta traja kar
nekaj časa še po prenehanju uporabe.
Povedati je potrebno da mnoga protivnetna zdravila delujejo že po nekaj
urah. Vendar pa ta zdravila dejansko ne zdravijo in ne ustavijo napredovanja
bolezni.Trenutno sicer omilijo simptome, povzročijo pa obenem mnogo resnih
stranskih učinkov na želodcu, črevesju , ledvicah in jetrih.
Glukozamin obstaja v različnih oblikah. Najbolj znana oblika je glukozamin
sulfat, drugi obliki pa sta še N-acetil-glukozamin in glukozamin hidroklorid.
Glukozamin sulfat je najbolj razširjena oblika, katera naj bi bila tudi
najučinkovitejša. Nekateri znanstveniki hvalijo tudi drugi obliki, ki
pa sta cenejši.
V mnogih formulah se uporabljajo kombinacije različnih glukozaminov, kot
tudi kombinacije z drugimi dodatki.
Mnogi bolniki potrebujejo vsaj 500 mg glukozamina trikrat dnevno v obdobju
treh mesecev. Večje količine, ki znašajo 750 mg ali celo 1000 mg trikrat
dnevno dajejo hitrejši učinek.
Ko se dosežejo zadovoljivi rezultati, se količina glukozamina zmanjša
na 500 mg dnevno za vzdrževanje stanja. V primeru, da se artritične bolečine
povrnejo, pa se količina glukozamina spet poveča. V primeru nezadovoljivega
rezultata se doda še trikrat dnevno po 500 mg hondroitin sulfata. (Hondroitin
sulfat je dražji od glukozamina).
Zelo dobri rezultati se dosežejo z različnimi formulami kjer se poleg
glukozamina in hondroitin sulfata prisotni še drugi dodatki kot: MSM,
EPA in DHA, cetyl myristoleate, razni antioksidanti itd.
|
| Hondroitin sulfat |
Hondroitin sulfat je važna sestavina hrustanca. Je zelo velika molekula,
sestavljena iz ponavljajočih enot glukozamin sulfata.
Podobno kot glukozamin, hondroitin sulfat pritegne vodo v hrustančno matrico
in vzpodbuja tvorbo hrustanca. Podobna je tudi sposobnost , da prepreči
encimom razgradnjo hrustanca. Čeprav je absorbcija hondroitin sulfata
precej nižja kot glukozamina (10 do 15% proti 90 do 98%), kaže nekaj zadnjih
študij zelo dobre rezultate pri zdravljenju s hondroitin sulfatom, zmanjšanjem
bolečine in povečano stopnjo gibljivosti sklepov.
Pri neki eno leto trajajoči študiji so zdravili 42 bolnikov z osteoartritisom.
Bolniki so prejemali 800 mg hondroitin sulfata dnevno. Hondroitin sulfat
so bolniki dobro prenašali, prišlo je do znatnega zmanjšanja bolečine
in povečanja gibljivosti sklepa v nasprotju z bolniki, ki so prejemali
placebo. (Uebelhart in drugi, 1998)
Pri neki drugi študiji so 119 bolnikov z osteoartritisom prstov spremljali
3 leta. Bolniki so uživali 400 mg hondroitin sulfata trikrat dnevno. Stanje
sklepov na prstih so spremljali rentgensko v letnih intervalih. Pri bolnikih,
ki so uživali hondroitin sulfat je bolezen znatno manj napredovala. (Verbruggen
in drugi, 1998).
Hondroitin sulfat se običajno uporablja v kombinaciji z glukozamin sulfatom.
|
| Omega-3 olja (EPA in DHA) |
Dokazano je, da dietetične maščobne kisline določajo sestavo lipidov
v celičnih membranah, ki vplivajo na tvorbo prostaglandinov in leokotrienov,
ki uravnavajo vnetje. To dejstvo je povečalo interes za te dietetične
snovi.
Omega-3 olja, kot je ribje olje (EPA in DHA) in laneno olje imajo sposobnost,
da preprečijo tvorbo vnetnih posredovalcev in na ta način vplivajo na
potek kroničnih vnetnih bolezni kot je revmatoidni artritis (Kremer in
drugi, 1985 in 1992)
Številne študije iz celega sveta so potrdile koristnost uporabe dodatkov
omega-3 olj pri olajšanju težav občutljivih sklepov in jutranje otrdelosti
sklepov pri bolnikih z revmatoidnim artritisom ter v določenih slučajih
celo eliminirajo uporabo protivnetnih zdravil.(Kremer in drugi 1995)
Dodatki ribjega olja so znatno zmanjšali uporabo protivnetnih zdravil
v treh študijah, pri katerih so uporabljali proti vnetna zdravila. Drugače,
kot pri proti vnetnih zdravilih, uporaba ribjega olja ni povezana s prebavno
toksičnostjo. Rezultati so pokazali, da je učinkovita količina ribjega
olja 3 do 6 gramov dnevno. Dodatki EPA in DHA, v razmerju kot jih najdemo
pri ribjem olju, delujejo sinergistično (Robinson in drugi, 1989).
|
| Antioksidanti |
Poznano je, da oksidacijski stres, katerega s svojo škodo povzročijo
prosti radikali je važen dejavnik pri razvoju osteoartritisa, kot tudi
eden glavnih vzrokov za večino najbolj kroničnih degenerativnih bolezni,
kot tudi staranja. Zelo očitno je, da se oksidacijska škoda pojavi pri
bolnikih z revmatoidnem artritisom. Ugotovili so povečano oksidacijo lipidov,
kakor tudi pomanjkanje C vitamina v serumu in sinovialni tekočini.Visoke
doze vitamina E, ki je močan antioksidant zmanjša bolečino. Dobro je znano,
da TNF-a (Tumor nekrozni faktor alfa), ki igra ključno vlogo pri revmatoidnem
artritisu povzroči oksidacijski stres.
Da bi nevtralizirali škodo, katero povzročijo prosti radikali, se uporabijo
antioksidanti. Hrana bogata s sadjem in zelenjavo telo oskrbi z važnimi
antioksidanti.
To pa dostikrat ne zadošča. Vitamin C, vitamin E, kot tudi drugi antioksidanti
igrajo važno vlogo pri zdravljenju osteoartritisa, Pomanjkanje vitamina
C, ki je običajno pri starejših ljudeh oslabi sintezo kolagena, glavne
beljakovine hrustanca (Bates, C.J, 1977) Študije so pokazale sposobnost
vitamina E pri vzpodbujanju tvorbe hrustančnih komponent, kot so glikozaminoglikani,
kot tudi pri zaviranju propadanja hrustanca.
Še učinkovitejši so pripravki na osnovi formule antioksidantov, kjer se
pokaže sinergistični učinek vseh antioksidantov v formuli. (Twinlab Antioxidant
Fuel).
|
| Gama linolenska kislina (GLA) |
GLA (gama linolenska kislina je maščobna kislina, ki se nahaja v svetlinovem
olju, boračovem olju in olju iz semen črnega ribeza. Ugotovljeno je bilo,
da zavira kronična vnetja.
Pri neki pol leta trajajoči študiji so dodajali dodatek GLA bolnikom,
ki so imeli težave s sklepi. Ugotovili so pri 36% sklepov zmanjšanje občutljivosti
ter pri 28% sklepov zmanjšanje oteklosti v primerjavi z bolniki, ki so
uživali placebo. (Annals of internal Medicine(1993, 119/9).
|
| Cetyl myristoleate |
Cetyl myristoleate (CMO) je ester maščobne kisline, pri katerem se kažejo
enake karakteristike kot pri esencialnih maščobnih kislinah linolenski
kislini in alfa linolenski kislini, samo da je ta učinek precej močnejši
in traja dalj časa. V svoji knjigi "Boom You're Well", Dr.Douglas
Hunt trdi, da bo CMO predstavljal enega največjih odkritij 20. stoletja.
Pri CMO so bili doseženi resnično presenetljivi rezultati pri lajšanju
simptomov artroze in revmatoidnega artritisa in celi množici kroničnih
bolezenskih stanj. Dobri rezultati so bili doseženi pri avtoimunskih boleznih,
vključno z multiplo sklereozo, luskavici in pri problemih s prostato.
Mnogi zdravniki so objavili in izrazili izrazili izjemno odločno ter brez
predsodkov pozitivne vidike uporabe CMO z uporabo besed kot "čudežno"
in "zdravilo". Njihove izjave so bile podprte s kliničnimi raziskavami,
njihovimi lastnimi izkušnjami z bolniki. Izkušnje zdravnikov več tisoč
uporabnikov kot tudi klinični testi kažejo, da je CMO brez škodljivih
stranskih učinkov in netoksičen tudi pri uporabi velikih količin. CMO
se naravno pridobiva iz hrane.
Pokazalo se je, da CMO izboljša simptome in pride do izboljšanja bolezni
kot so artroza, revmatoidni artritis, ankilozni spondilitis, Reiterjev
sindrom, Bechetov sindrom, Sjogrenov sindrom in luskavica. Pri številnih
bolečinah v hrbtu pride do olajšanja.
Med številnimi kliničnimi študijami, ki so bile izpeljane sta najvažnejše
dve:
Na kliniki v San Diego so uporabili CMO pri 48 bolnikih, ki so bolehali
za različne oblike artroze in revmatoidnega artritisa. Pri vseh, razen
dveh je prišlo do očitnega izboljšanja. Izkazalo se je, da pri dveh bolnikih
ni prišlo do izboljšanja zaradi problemov z jetri, zaradi česar se CMO
ni mogel ustrezno absorbirati. Na splošno se je pokazalo, da je neustrezna
absorbcija glavni razlog kadar CMO ni učinkovit.
O drugi klinični študiji poroča dr.H.Siemandi MD. Študija je zajela skoraj
400 ljudi. Spremljali so jo revmatologi in drugi specialisti. Ugotovljeno
je bilo znatno izboljšanje (zmanjšanje bolečin in večja gibljivost sklepov)
pri 87% bolnikov.
CMO popravlja osnovni vzrok artritisa tako, da izbriše spomin slabo programiranih
T celic spomina. Ko se enkrat zaustavi propadanje sklepov, začne telo
samo neovirano obnovitveni proces in sklepi se začnejo normalizirati.
Čeprav se glavni učinki pojavijo takoj, se manjša izboljšanja nadaljujejo
še več mesecev po prenehanju uporabe CMO. S prenehanjem vnetja in bolečine
začnejo sklepi delovati popolnoma normalno. Kljub škodi, ki nastane na
kosteh kot posledice dolgotrajne bolezni, se normalno delovanje sklepa
običajno postopoma vrača.
Učinki se pokažejo po nekaj tednih, pri nekaterih pa šele po več mesecih.
Pri večini prizadetih bolnikov je potrebno jemati kapsule CMO samo nekaj
tednov, pa so rešeni simptomov artritisa za vedno, brez dodatnih zdravil
in brez dodatnega CMO. Starost bolnikov pri zdravljenju ne igra nobene
vloge, saj se dobro odziva tako pri mladih kot pri starih bolnikih. Vendar
pa pri nekaterih bolnikih, ki imajo predvsem težave z jetri ali pa prebavne
težave ne deluje tako uspešno.
Čeprav so cetyl myristoleate odkrili že leta 1970, pa se je njegova uporaba
praktično začela šele v zadnjih letih, ko je CMO postal komercialno uporaben
in ko so razvili različico CMO, ki se uporablja oralno.(Prvotna uporaba
je bila možna le v obliki injekcij v bližino sklepa).
Pokazalo se je, da se delovanje CMO poveča s kombinacijo drugih dodatkov,
kot so glukozamin, hondroitin sulfat, MSM; itd.
|
| MSM |
Metilsulfonilmetan (MSM) je organska spojina, ki vsebuje žveplo. Nahaja
se prvenstveno v svežem sadju in zelenjavi ter v vsaki celici človeškega
telesa. pri kuhanju hrane pa se MSM uniči.Največja naravna koncentracija
MSM se nahaja v mleku sesalcev. Pomembne koncentracije se nahajajo v živčnih
tkivih, koži, laseh ter v sklepih. Je popolnoma varna brez vonja in netoksična.
V človeškem telesu se nahaja približno 2,5% žvepla. Pomanjkanje žvepla
se kaže s prebavnimi problemi, slabem imunskim sistemom, artrozo, različnim
oblikam artritisov, izgubo spomina, aknah itd. Študije kažejo, da MSM
izboljšuje stanje bolnikov pri vseh vrstah artritisov. Poveča se gibljivost,
zmanjša otrdelost sklepov ter oteklost. Poleg tega se poveča cirkulacija,
zmanjša bolečina. MSM tudi pomaga preprečiti propad hrustanca.
V kombinaciji z MSM se poveča tudi učinek glukozamina.
Priporočene količine MSM znašajo 500-1000 mg dnevno, vendar se količine
lahko povečajo tudi do 6000 mg dnevno.
|
| S-adenosil methionine (SAMe) |
S-adenosil methionine (SAMe) ima proti vnetne, proti bolečinske in zdravilne
lastnosti, ki lahko pomagajo ohraniti zdrave sklepe, čeprav osnovni način
delovanja pri katerem SAMe zmanjša simptome artroze ni poznan.
V neki široki študiji, ki je zajela več kot 20.000 bolnikov je več kot
71% imela dober oziroma zelo dober učinek pri uživanju SAMe. Tudi v drugih
študijah se je izkazalo, da SAMe zmanjša bolečino, vnetje in otrplost
v enaki meri kot ibuprofen in naproksen vendar so bolniki SAMe neprimerno
boljše prenašali.
Priporočene količine SAMe znašajo od 200 mg do 400 mg vendar se količine
lahko tudi povečajo.
|
| Twinlabovi izdelki za nutricistično
oskrbo sklepov in vezi |
|
Firma Twinlab ima v svoji pestri ponudbi številne izdelke, ki pomagajo
v borbi proti težavam sklepov:
- Joint Rescue
- Joint Fuel
- Joint Factors
- Joint Fuel Liquid Concentrate
- Glucosamine Sulfate
- Glucosamine Fuel
- MaxiLife Joint Cocktail
- MaxiLife Joint Food Liquid
- MaxiLife Joint Food Powder
- MaxiLife Glucosamine & Chondroitin Sulphate Formula
- MaxiLife Joint Protector Caps
- Antioxidant Fuel
- Twin EPA
|
| Splošni nasveti |
Za vse bolnike s težavami sklepov je pomembno, da znižajo prekomerno
težo telesa ter tako zmanjšajo obremenitev sklepov. Pomembna je tudi prehrana,
v kateri naj bo veliko svežega sadja in zelenjave, saj taka hrana vsebuje
veliko snovi, ki so pomembne za zdrave sklepe: vitamine, minerale, antioksidante.
Zelo pomembne so telesne dejavnosti z enakomernimi ritmičnimi gibi npr.
hoja, plavanje in telovadba, ker te dejavnosti ohranjajo funkcije gibljivosti
sklepov. Neaktivnost lahko poslabšuje otrplost sklepov in bolečine, ker
pride s tem do slabljenja mišic, ki oklepajo sklepe. Kadar ni možna večja
telesna dejavnost so dobrodošle tudi preproste vaje saj pomagajo ohraniti
gibljivost sklepov. Čeprav pri ukvarjanju s športom pogosto prihaja do
poškodb sklepov, pa to ne pomeni, da se je potrebno športu izogibati.
Športna aktivnost ohranja funkcije gibljivosti sklepov.
Katera vrsta športa vam ustreza, je odvisno od obolenja in stanja sklepov.
Običajno se je potrebno pri kroničnih poškodbah sklepov izogibati športu
z večjo impulzno obremenitvijo
(npr.skok v višino ali daljino, odbojka, košarka) in ekstremnimi gibi
(sunkovito obračanje). Izogibati se je potrebno športom, kjer obstaja
nevarnost telesnih dotikov (borilni športi)
Priporočljivi so športi z enakomernimi ritmičnimi gibi, kot je pešačenje,
hoja, tek na smučeh in plavanje.
Znano je, da imajo športniki dva do trikrat večjo možnost za artrozo in
druge oblike artritisov, predvsem zaradi akutnih in kroničnih poškodb
in traum, ki jih doživljajo sklepi pri treningu in tekmovanjih.
Še posebno pa so boleznim sklepom podvrženi starejši ljudje, zlasti ženske.
Različna proti vnetna in proti bolečinska zdravila le začasno ustavijo
bolečino, ne morejo pa odpraviti problema.
Smiselna dolgoročna rešitev se nahaja v različnih nutricističnih substancah.
Različni dodatki se lahko uporabijo, če so problemi že prisotni, ali pa
le preventivno za jačanje in obnavljanje hrustanca, sklepov in vezi.
Številni odlični izdelki firme Twinlab so pri tem v veliko pomoč.
|
